Macedonians noted in the international newspapers!

Collapse
This is a sticky topic.
X
X
 
  • Filter
  • Time
  • Show
Clear All
new posts

  • The LION will ROAR
    replied
    The Macedonian bloody wedding - Albanian crimes in Tetovo
    Alexandria gazette, March 24, 1897

    Leave a comment:


  • George S.
    replied
    definitely right there they threw some macedonians to the front lines to be used like canon fodder.

    Leave a comment:


  • lavce pelagonski
    replied
    This is not from a newspaper but the mini series The First World War
    In part 4 The First World War: Part 4: Jihad (1914 to 1916) they mention the Macedonians as one of the ethnic groups that made up the Turkish army. No Greek or Bulgar in sight, you would think that Solun would be full of them.

    At minute 7:36
    The First World War: Part 4: Jihad (1914 to 1916) - YouTube

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied
    THE PROBLEM OF TURKEY.

    Evening Post, Volume LXXXII, Issue 73, 23 September 1911, Page 10



    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied
    The Balkan Troubles

    Ashburton Guardian, Volume XXI, Issue 6063,
    09 September 1903. Page3

    Leave a comment:


  • TRAVOLTA
    replied
    ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA

    Na zborovanju so se odločili — po iniciativi
    ljubljanskega župana Ivana Hribarja, da osnu-
    jejo poseben makedonski odbor z nalogo, da
    zbira pomoč za Makedonce in popularizira ma-
    kedonsko osvobodilno gibanje med slovenskim
    ljudstvom.

    Ta odbor se je sestal 4. decembra 1903. Za
    predsednika je bil izbran Vaso Petričič, za pod-
    predsednika Polakova in dr. Tavčarjeva, za taj-
    nika dr. Vladimir Ravnihar, a za njegovega na-
    mestnika Terezina dr. Jenkova, za blagajnika
    Alojzij Stare, za njegovega namestnika Ladislav
    Pečanka. Člani odljora so bili še: Berta dr. Tril-
    lerjeva, Ivan Hribar, dr. Andrej Karlin, dr. Aloj-
    zij Konalj, dr. Valentin Krisper, Fran Povše in
    Ivan Rozman. Odbor se je s proglasom obrnil
    na slovenski narod, v katerem je apeliral za
    zbiranje pomoči v korist makedonskih beguncev.
    Odbor se je obrnil tudi na vlado za odobritev
    svojega dela.^

    Solidarnost Siovencev z borbo makedonskega,
    ljudstva in zbiranje materialne pomoči v nje-
    govo korist pa nista bila v skladu z interesi
    avstrijskega dvora, ki je na razne načine skušal
    onemogočiti to humano dejanje slovenske jav-
    nosti in ljudstva.

    V začetku je vlada prepovedala predavanja o
    makedonskem osvobodilnem gibanju. Tako je
    5. decembra 1903 prepovedala predavanje novi-
    narja P. Orlovca o položaju v Makedoniji.^

    Prepoved predavanja O' položaju v Makedoniji
    je zelo revoltirala slovenski narod.

    Slovenski poslanci v kranjskem deželnem
    zboru so vložili interpelacijo proti prepovedi
    predavanja in poudarjali veliko zanimanje ljud-
    stva za predavanja in ogorčenje zaradi prepo-
    vedi. Interpelanti so vprašali: Ali je prepoved
    izdana v dogovoru z ministrstvom? Ali more
    minister opravičiti to prepoved? Ali bo tudi v
    bodoče deželna vlada prepovedala predavanja
    in zborovanja?'

    Omenjeni P. Orlovec je 8. decembra 1903 pre-
    daval v dvorani »Narodnega doma« v Trstu o
    položaju v Makedoniji. Predavanje je imelo
    namen popularizirati makedonsko narodnoosvo-
    bodilno borbo in zbirati prispevke za makedon-
    ske begunce. Na samem predavanju je bilo
    zbranih 210 kron.^ Tudi časopisi so odprli rub-
    riko »Za makedonske begunce«, »Za malsedonske
    žrtve turške krvoločnosti«. Od 25. novembra 1903
    do 21. februarja 1904 je bilo zbranih 1065 kron
    in 92 krajcarjev.

    Prispevke za makedonske begunce so zbirali
    na razne načine. Pri otvoritvi knjižnice v Gorici
    so v Savinjski dolini zbirali pomoč tudi za
    Makedonce. V Postojni je bil v začetku leta 1904
    prirejen koncert v korist Makedoncev. 30. janu-
    arja sta priredila pevsko društvo »Lipa« in tam-
    buraški orkester »Triglav« koncert v Ljubljani
    v .korist beguncev iz Makedonije. Dobiček kon-
    certa je znašal 84 kron ter je bil predan make-
    donskemu odboru v Ljubljani.*

    SL 2. Makedonski delavci pri gradnji železnice Celovec-Trst

    Makedonski odbor v Ljubljani je večkrat urgi-
    ral pri vladi, da odobri njegovo delovanje. Toda
    deželna vlada je odgovarjala, da ni pristojna
    za to. Vlada je vztrajala na tem, da gre v tem
    primeru za akcijo v korist tujega naroda in da
    se je treba obrniti na ministrstvo za notranje
    zadeve na Dunaju. Odbor je trikrat telegrafično
    prosil ministrstvo, da odobri njegovo delovanje.
    Kooec januarja 1904 je odbor dobil odgovor, v
    katerem je ministrstvo stavljalo stroge pogoje.
    1. Nabiranje je dovoljeno le osebam, ki jih de-
    želna vlada imenuje od predloženih, 2. Nabiranje
    je prepovedano v cerkvah, šolah, uradih in pri
    oblastvih, 3. Občinski uradi ne smejo zbirati.
    4. Nabrane zneske je izročiti deželni vladi v
    Ljubljani, ki jih odda »c. in kr. poslaništvu v
    Carigradu, ki bode po svojem civilnem agentu
    in njegovih organih oziroma po krajevnih od-
    borih skrbelo' za primerno razdelitev podpor«.
    Odbor je nato odgovoril, da ... »se razdruži, ker
    so stavljeni pogoji, zlasti točka 4, ki nam ne
    daje garancije, da pride nabrani denar v prave
    roke — nesprejemljivi«.'

    Zaradi prepovedi so prispevke pošiljali pO'
    privatnih osebah. Največ jih je bilo poslanih po
    posredovanju dr. Jenkove, ki jih je pošiljala Vla-
    dimiru Kanazirevu. Ta se v svojem pismu za-
    hvaljuje za poslanih 320 kron, ki jih je razdelil
    med najbolj revne v Makedoniji.

    Dopisovanje med Makedoncem Kanazirevom
    in dr. Jenkovo je bilo vedno pogostejše. Kana-
    zirev je v svojih pismih plastično opisoval po-
    ložaj v Makedoniji in stalno prosil pomoči za
    makedonske begunce. Dr. Jenkova je njegova
    pisma objavljala v dnevnem časopisju z name-
    nom, da bi slovensko ljudstvo čim bolje spo-
    znalo položaj makedonskega prebivalstva in mu
    tem bolj pomagalo v njegovi bedi.

    III.

    Zanimanje za Makedonijo sO' pri Slovencih ;
    vzbudili tudi makedonski begunci, ki so zaradi i
    težkih ekonomskih in političnih pogojev v svoji I
    domovini bili prisiljeni iskati delo in pomoč
    tudi v Sloveniji v letih 1903—1906. V slovenskem ;
    dnevnem tisku pogosto naletimo na poročila in t
    sočutne članke v njihovo korist. Makedoinski be- j
    gunci ali delavci, kot jih imenujejo v tisku, so j
    največ delali pri gradnji ždleznic, in to na Hru-1
    šici, v Biohinjski Beli, Bohinjski Bistrici in na I
    Jesenicah, pri gradnji karavanškega in bohinj- j
    skega predora. I

    KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO

    Vsi ti delavci so imeli za sabo dolgo in težko
    življenjsko i>ot. Težki ekonomski pogojii v do-
    movini 9o vplivali tudi na njihovo delovno sjjo-
    sobnost. Kasneje pa je na njihovo zdravstveno
    stanje vplival tudi prehod iz zmernega makedon-
    skega v ostro slovensko alpsko podnebje. Nji-
    hovi organizmi niso bili tako odporni, zaradi
    česar so cesto zboleli in bili zato odpuščeni z
    dela."

    Konec 1903. leta se je položaj makedonskih
    beguncev resno poslabšal. Od do tedaj redkih
    primerov so bila takrat ugotovljena resna obo-
    lenja od tifusa, trahoma in posebno od črnih
    koz. Epidemija se je počasii širila in zajela vsa
    gradbišča, na katerih so delali makedonski be-
    gunci. Tam so podvzeli zaščitne mere proti na-
    daljnjemu širjenju črnih koz. Vsi makedonski
    delavci so bili cepljeni in morali so se podvreči
    strogemu karantenskemu režimu. Za epidemijo
    se je zainteresiral tudi visoki zdravstveni svet
    na Dunaju, ki je na seji 23. januarja 1904 sklenil
    postaviti dva zdravnika kot zdravstvena inšpek-
    torja; ta dva sta imela nalogo skrbeti za zdrav-
    stveno stanje delavcev.*'

    Širjenje epidemije med makedonskimi delavci
    je služilo kapitalističnim upravam gradbišč (ki
    so bile po večinii nemške), da so jih odpuščale
    z dela ali pa da so tistim, ki so ostali, zmanj-
    šale plače.

    Spomladi leta 1905 opazimo novo značilno
    razmerje do makedonskih delavcev. Makedonski
    delavci, ki so prišli na gradbišča bohinjske že-
    leznice, so bili prisiljeni vrniti se domov, ker
    niso dohili zaposlitve. »Čeprav so ti ljudje —
    piše člankar — bolj zdravi in sposobni kot leni
    Italijani, ki jih tukaj sumljivo protežirajo. Naši
    bratje iz slovanskega juga morajo z žalostnim
    obrazom gledati, kako jih mečejo z dela ...«

    Medtem ko so bila prej lahka obolenja glavni
    vzrok za odpuste z dela, se sedaj poudarja poli-
    tični moment. Kapitalističnim upravam gradbišč
    ni šlo v račun, da bi zaposlovale slovanske de-
    lavce. Ta odnos do makedonskih delavcev je
    bil del asimilatorske politike nemškega in itali-
    janskega imperializma do Slovanov.

    Težki delovni pogoji, predvsem pa zgoraj ome-
    njeni vzroki so prisilili makedonske begunce-
    delavce že konec 1903 in v začetku 1906, da
    zapuste Slovenijo.

    Kljub ekonomskemu in političnemu jarmu, ki
    ga je Slovenccjm nalagal avstrijskli vladajoči
    razred, je slovenski narod našel možnosti, da
    pokaže svojo solidarnost z borbo makedonskega
    naroda za nacionalno osvoboditev, da mu spo-
    roči svoje tople simpatije in da mu pomore v
    težkem položaju.

    Makedonski begunci so bili v Sloveniji pri-
    srčno sprejeti. Neštevilni so primeri pomoči
    makedonskim beguncem, ko so bili le-ti v naj-
    težjem položaju. V Sloveniji so napravili s svo-
    jim vedenjem močan vtis. O tem nam govore
    dnevni tisk in preživeli sodobniki, ki izražajo
    do njili tople simpatije.

    V času, ko sta slovenski in makedonski narod
    bila še podjarmljena in nezedinjena, so že bili
    momenti, ki so jih združevali; o tem nam dovolj
    zgovorno pričajo ti-le prispevki k odmevu ma-
    kedonske Ilindenske vstaje na Slovenskem.





    google translate

    Journal for SLOVENIAN LOCAL HISTORY CHRONICLE

    At the assembly they decided - after Initiative
    Ljubljana mayor Ivan Hribar, that osnu-
    Macedonian eat a special committee with a mandate to
    gather support for the Macedonians and popularizing ma-
    kedonsko Liberation Movement during the Slovenian
    people.

    This committee met on 4 December 1903rd For
    President was chosen Vaso Petričič for under-
    President Polakova et al. Tavčarjeva for tie-
    Dr. compartment. Vladimir Ravnihar, but for his in-
    tor Dr. Terezin. Jenko, for treasurer
    Alojzij old, his deputy Ladislav
    Pecanka. Odljora members were: Dr. Berta. Three-
    propeller, Ivan Hribar, MD. Andrej Karlin, MD. Aloe-
    Konalj desk audits, dr. Valentin Krisper, Denis and Fran
    Ivan Rozman. The Committee has turned to proglasom
    the Slovenian nation, in which he appealed for
    collecting aid to Macedonian refugees.
    The Committee has also turned to the government for approval
    their work. ^

    Siovencev solidarity with the struggle of the Macedonian,
    people and material assistance in the collection it-
    speaks benefit but were not in the interests of
    Austrian court, which in many ways tried
    disable this humane act of Slovenian public
    and of the people.

    In the beginning, the government banned the lectures on
    Macedonian liberation movement. Thus, the
    5th December 1903 banned the new lecture-
    official veterinarian P. Orlovca on the situation in Macedonia. ^

    Prohibition lecture on 'the situation in Macedonia
    is very revoltirala Slovenian nation.

    Slovenian MPs in the regional provincial
    Assembly submitted the interpellation against ban
    lectures and emphasized many people's interest-
    tion of lectures and outrage at the prohibited-
    studies. Interpelanti was asked: Does the prohibition
    issued in consultation with the Ministry? Do not
    Minister justify this ban? Will also
    future provincial government banned the lectures
    and assembly? '

    These P. Orlovec 8 December 1903 pre-
    Daval in the hall "National Home" in Trieste on
    situation in Macedonia. The lecture had
    purpose popularize Macedonian narodnoosvo-
    bodilno fight and collect contributions for the Macedonian
    ing refugees. At the lecture was
    collected 210 crowns. ^ The newspapers have opened a rub-
    riko "The Macedonian Refugee," "The malsedonske
    Turkish victims of atrocity. " From 25 November 1903
    to 21 February 1904 were collected 1065 crowns
    and 92 kreutzers.

    Contributions of Macedonian refugees were collected
    in various ways. In the opening of the library in Gorizia
    In Savinja collected to help
    Macedonians. In Postojna was in early 1904
    arranged a concert for the benefit of the Macedonians. 30th Janu-
    ary are hosted Singing Society "Lipa" and there-
    buraški Orchestra "Triglav" concert in Ljubljana
    in. favor of refugees from Macedonia. Profit con-
    CERT was 84 crowns, and he was dedicated to make-
    Donetskiy Committee in Ljubljana. *

    E 2 Macedonian workers in the construction of railways Klagenfurt to Trieste

    Macedonian Committee in Ljubljana has repeatedly urgi-
    ral with the government to approve its operation. But
    provincial government has responded that it is not responsible
    for it. The government has insisted on the fact that this is
    case for action in favor of a foreign nation, and
    you should call the Department of the Interior
    Affairs in Vienna. The Committee has three telegrafično
    asked the ministry to approve its operation.
    Kooec January 1904, the Board received a response in
    which the Ministry gether accounted for strict conditions.
    First Harvesting is permitted only to persons who are de-
    Elna government called on the documentary, 2 Gathering
    is prohibited in churches, schools, offices and
    power in, 3 Municipal offices should not be collected.
    4th Cumulative figures give the provincial government in
    Ljubljana, cast by "c. and cr. poslaništvu in
    Istanbul, that bode for his civil agent
    and its bodies or at the local-
    pine worried 'for the appropriate distribution of the grants. "
    The Committee then answered that ... "Hanging out, because
    conditions are displayed, in particular paragraph 4, which we do not
    warrant that the money gets collected in real
    hands - not acceptable. "'

    Due to ban the contributions sent by '
    private persons. Most of them were sent by
    Dr. intervention. Jenko, by sending Vla-
    dimiru Kanazirevu. This, in his letter to-
    I thank sent to 320 crowns, which is divided
    among the poorest in Macedonia.

    Correspondence between Macedonians Kanazirevom
    and dr. Jenko was growing. Kana-
    zirev in his letters describing the post-plastic
    Stack in Macedonia and constantly ask for assistance
    Macedonian refugees. Dr.. Jenko his
    letter published in the daily newspapers with me-
    nom, that the Slovenian people as better com-
    know how to position the Macedonian population and it
    the more help in his misery.

    III.

    Interest in Macedonia are "the Slovenes;
    attracted the Macedonian refugees as a result of i
    difficult economic and political conditions in its I
    country were forced to look for work and help
    in Slovenia in the period 1903-1906. In Slovenian;
    daily press often come across reports and t
    compassionate articles in their favor. Makedoinski be-j
    gunci or employees, as they are called in the press, the j
    most worked in the construction ždleznic, and that the HRU-1
    šici in Biohinjski White, Bohinj and I
    Jesenice, in the construction and Karavanke bohinj-j
    European tunnel. I

    CHRONICLE NEWSPAPER OF LOCAL HISTORY SLOVENIAN

    All these workers have had for each other long and hard
    life i> ot. Difficult economic pogojii in to-
    Movin 9o an impact on their work-sjjo
    cies. Later, their health
    status also influenced the transition from moderate Macedonian
    ment in sharp Slovenian alpine climate. Their-
    Hovi organisms were also resistant to
    the road leading to ill and were therefore dismissed with
    of work. "

    At the end of the 1903rd in the situation of the Macedonian
    refugees seriously deteriorated. Since then, the rare
    cases were then identified serious morbidity-
    down into the typhoid, trachoma, and especially from the black
    goats. The epidemic has spread počasii and cover all
    site on which they worked Macedonian be-
    gunci. There are taken with protective rate against on-
    Far spread of smallpox. All Macedonian
    workers have been vaccinated and they had to undergo
    strict quarantine regime. For epidemic
    was intrigued by the High Health Council
    in Vienna, which is meeting on 23 January 1904 concluded
    put two doctors and health inspectors
    tor, these two are tasked to take care of health
    medical condition of workers. * '

    Spread of the epidemic among the Macedonian workers
    served capitalist administrations sites (which
    were of večinii German) that they dismiss
    from work, or that those who have other, less-
    jokes salary.

    In the spring of 1905 we see a new characteristic
    relationship to the Macedonian workers. Macedonian
    workers who come to the site surrounding already-
    leznice, they were forced to return home because
    dohili not work. "Even though these people are -
    writes člankar - more healthy and able as lazy
    Italians, who are suspicious protežirajo here. Our
    Slavic brothers from the south with jealousy
    faces to watch how they throw the part ... "

    While the light before the main diseases
    cause for dismissal from work, it now emphasizes the poly-
    a static moment. Capitalist administrations sites
    it was not in the account to hire Slavic de-
    ees. This attitude to the Macedonian workers
    asimilatorske policy was part of the German and Italian-
    Janské imperialism to the Slavs.

    Difficult working conditions, in particular, the above mentioned
    its causes forced-Macedonian refugees
    workers at the end of 1903 and early 1906, the
    left Slovenia.

    Despite the economic and political yoke, which
    by Slovenccjm invested avstrijskli ruling
    class, the Slovenian people find opportunities to
    to show its solidarity with the struggle of the Macedonian
    nation for national liberation, that he com-
    dations about their warm sympathy and that it slaughters in
    difficult situation.

    Macedonian refugees in Slovenia were in-
    take heart. Innumerable examples of aid
    Macedonian refugees when they have been called in to-
    more difficult position. In Slovenia, the device with the SVO-
    They conduct a strong impression. It tells us
    Newspapers and surviving contemporaries, expressing
    njili to warm sympathy.

    At a time when the Slovenian and Macedonian nation
    have been subjugated and nezedinjena have already been
    moments by combine, about us enough
    clearly illustrate these-only contributions to the echo of ma-
    kedonske Ilindenske uprising in Slovenian.

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied


    A Greek news paper, 1905
    Our people and our Slavic language are named - Macedonian


    Could someone confirm this and what it actually says....?

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied


    SAN Francisco 1903
    The Macedonians Committee is about to issue a Manifesto proclaiming the independence of Macedonia

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied
    The Persecuted Macedonians - London

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied


    Varity of Languages - Argas (Melbourne VIC) Wednesday 2 August 1933 p2

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied
    The Canberra Times

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied


    The Canberra Times 1944

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied


    Cape Vincent Eagle 1902

    Leave a comment:


  • The LION will ROAR
    replied

    Leave a comment:

Working...
X