Potrebno edninstvo i lojalnost od diasporata
za re{avawe na ustavnoto ime
od Janko Tomov, Brizben, Avstralija, 8 Noemvri, 2009
[email protected]
Lisabonskiot dogovor, ke ja menuva strukturata na aktivnosta i organizaciona postavenost na evropskata Unija so nejzinite tela i komisii. Toa e prilika za makedoncite i za Republika Makedonija, da go za~uva identitetot i ustavnoto ime.
Taka, so tie glavni promeni, kade e vklu~eno i zaminuvaweto na dosega{nite zna~ajni lideri na komisii, odbori i sli~ni tela koi nalo`uvaa da se smeni ustavnoto ime, kako uslov za po~nuvawe na pregovori za zaclenuvawe vo EU i kade ke bide nazna~uvawe na novi lideri, ke treba poaktivno i postudiozno i polojalno, makedonskata diaspora, da u~estvuva vo podr`uvaweto na vladata na Republ;ika Makedonija, vo pocelishodno soo~uvawe i re{avawe na novo-nastanalite predizvici, vo polza na makedoncite i na Makedonija.
[to treba da znaeme i da pravime nie makedoncite od Avstralija, a po mo`nost i od svetot, za da pomogneme na vladata na Republika Makedonija da go so~uva ustavnoto ime i makedonskiot identitet?
Prvenstveno da gi imane kontaktite so vladata i nejzinite institucii, pri {to glavno treba da gi koristime uslugite na Direkcija za Iseleni{tvo na Republika Makedonija.
So pravosilstvoto na lisabonskiot dogovor, dosega{nata funkcija Pretsedatel na sovetot na E U, so mandat vo traenje od 6 meseci, vo idnina ke bide dve ipol godini.Toa zna~i deka toa ke bide glavnata li~nost na EU, koja ke vlijae avtoritativno, kon site pozna~ajni odluki na unijata.
Isto taka za da ima pojako zna~ewe vo komisiite, kako funkciite {to gi vodea Havier Solana i Benita Ferero Voldner ke bidat spoeni.
[to e najva`no za idninata na Makedonija, dosega{noto glasawe, so konsezus, ke se ukine i glasawata ke bidat bez koncezus.
Zna~i, dosega Grcija i Bugarija i Kipar, koi ne davaa pravo za vlez vo E.U., na Republika Makedonija , toa pravo ke go nemaat vo skora idnina, so doagawe na sila na lisabonskiot dogovor. Za taa cel ke bide potrebno dvojno mnozinstvo na glasovi od 55 odsto od ~lenkite plus 65 odsto od naselenieto.
Zatoa sega e momentot da se pomogne vladata na Republika Makedonija i nejzinite diplomati, za da uspee vo spre~uvaweto na menuvawe na ustavnoto ime i na bezobli~uvawe na makedonskata nacionalnost, makedonskiot jazik, istorija, kultura, religija,teritorijalna suverenost i sl.
Prvenstveno e potrebno gr~kata vlada da se izjasni i da dade garancija, za koja cel bara promena na ustavnoto ime na Makedonija i deka go priznava makedonskiot nacionalen identitet, kako na makedoncite vo republiokata isto taka i na makeoncite vo etni~kite delovi na Makedonija, koi se pod uprava na Grcija, Bugarija, Albanija i koi `iveat vo dr`avite vo diasporata.
Kako dolgogodi{en aktivist na makedonskoto dvi`ewe od diasporata, apeliram do makedonskite zaednici na Viktorija i Nov Ju`en Vels, od Avstralija, kako i do site ostanali makedonski op{tini, crkvi, zdru`enija, asocijacii i drudi makedonski organizirani subjekti, koi imaat pote{kotii i nerazbiranja so vladikata Petar, koj ja vodi M. P. Eparhija na Avstralija, da zastanat polojalno, popatriotski i porazbirlivo, vo podr{ka na premierot Nikola Gruevski i makedonskata diplomatija, vo specijalna podr{ka za odbrana na ustavnoto ime.
Nedorazbirawata vo verskiot `ivot na makedonskata emigracija, treba da se re{i vo polza na makedonskite vernici od Avstralija. Za taa cel potrebni se sostanoci, dogovori i fakti~ki isnesuvawa i sodr`ajni projekti za re{avawa na problemite, na poedini pomasovni sostanoci i manifestacii. Isto taka potrebni se sredbi i debati, so prestavnici na soodvetni instuitucii, odbori ili zadol`eni grupi od vladata na republikata.
Vladata na R.M. ne e kompletentna da go re{i verskiot spor na makedoncite od Avstralija. M.P. Eparhija na Avstralija i Nov Zeland, od edna strana, kako i asocijacijata na zdu`enite crkvi na Avstralija, od druga strana , pripagaat na nevladini makedonski organizacii, za koi treba da gi re{at nivnite problemi najvisokite organi na pravosudstvata na Republika Makedonija i na Avstral;ijskata vlada.Postoi I druga opcija da toa se re{i me|usebno, pred avtoritativen forum na edna od postojnite vladini institucii, kako {to e na primer, Agencijata za Iseleni{tvo na Republika Makedonija.
No sega zasega, toa bi trebalo da se ostavi -prolongira, do stapuvaweto na sila na lisabonskiot dogovor, odnosno do pozitivnite ili negativni negovi efekti vrz makedoncite i Makedonija, vo re{avaweto za ~lenstvo vo EU, a isto taka vo NATO. Toa vreme e kuso vreme koe nastapuva vo skora idnina.
Vladata na Nikola Gruevski, dosega za kratko vreme, uspea da donese golem broj zakoni, {to toa ne be{e praksa i slu~aj so porane{nite socijalisti~ki i prosocijalisti~ki vladi na republikata. Istoto va`i za re{uvaweto golem broj na natolo`eni problemi od minaloto. Edni od niv se problemite vo verskit `ivot, stvoreni ba{ od vremeto na vladeeweto na SDSM (biv{i komunisti i socijalisti), koi seu{te postojat denes.
Toa, vo pogolem del, od makedonskata emigracija mnogu dobro go znae. Emigracijata znae i za aktuelnite problemi koi ja okru`uvaat republikata. Se oseka neminovna potreba od dogovarawa na prestavnici ili na pomasovni sobiri na samite vernici vo Avstralija. Potrebno e toj problem da se ozvani~i, so odreduvawe na stavot na makedonskata emigracija.
Patriotite vo Avstralija, pred i posle obnovuvaweto na del od makedonskata anti~ka dr`ava, Republika Makedonija, slo`no, iako poprateni so pre~ki, so svoite moralni, humani, intelektualni i sli~ni svojstva i sposobnosti, usmereni za podobra idnina, go branea i go afirmiraa, pred se, makedonskiot nacionalen identitet i stvaraweto na suverena makedonska dr`ava.
U{te vo tie vremiwa, ima{e izvesna pomo{, no i otpor, od makedonskite komunisti i socijalisti koi bea na vlast. Otporot se sostoe{e so cel vo prigrabuvawe ili nametnuvawe na vlijanija vrz makedonskite zaednici, koi preku svoite op{tiski strukturi gradea objekti i tereni, organizacii i organizirani subjekti i sl.,kako porano ili pokasno crkvi i manaristiri. Da go ostavime i otporot, koj be{e za ugu{uvawe na sozdavawe na aktivnosti i organizacii za uspostavuvawe na suverena samostojna makedonska dr`ava.
Golem broj Makedonci bea direktno ili indirektno vlku~eni vo tie izgradbi, za koi glavnite finansovi sredstva, bazirani od barawata na prestavni~ki grupi , na makedonskoto iselene{tvo, gi dava{e, kako poklon ili so minimalni kreditski procenti, vladite na dr`avite na Avstralija.
Ima{e i sugestii i pru`awe na pravni i organizacioni soveti, od konzularnite prestavni{tva na jugoslovenskata federavija, koja preku prestavnici na UDB-a, Matica na Iselenicite i Ministerstvo za Vrski so Imigracijata na SR Makedonija so diasporata. Pritoa ima{e i drasti~ni itri nametnuvawa, so cel da gi rakovodat organizaciite na emigracijata i nivnite objekti i tereni, izgradeni za sobiri za rekreativni, kulturni, verski i sportski aktivnosti.
Zo{to seto toa go naveduvam? Zatoa {to golem broj na makedoncite od Avstralija, seu{te se aktivni vo makedonskite op{tini, koi pokraj svojot vlo`en trud, za izgradba na potrebnite objekti, imaat vlo`eno i li~ni finansoivi sredstva. Nivnite dobrovolni aktivnosti ili dol`nosti, vo tie objekti-crkvi, se zagrozeni, ili zavzemeni od novodojdeni Makedonci, od republikata, koi se pod vlijanija i uprava od M.P. Eparhija na Avstralija i Nov Zeland. Postojat slu~aevi kade Eparhijta na Avstralija, pod vodstvo na vladikata Petar, da zabranuva verski servisi i dodeluvawe na potrebno sve{teno lice vo edna crkva vo Sidnej, a i odzemawe na pravo na vr{ewe na verski servisi vo crkvite na asocijacijata na pravoslavnite makedonski crkvi na Avstralija, koi se so pogolem broj, za razlika od brojot na crkvite pod vladikata Petar.
Seto toa vlijae vrz se pogolemoto namaluvawe na posetite na makedonskite crkvi, ne samo od verski tuku i od socijalen i nacionalen karakter, pred se. Golemi sumi na pari od vernicite, od obete raskarani strani, vo poslednite desetina godini, kako i nivnite stvoreni rezervi, veke celosno se potro{eni, po sudovite na Avstralija, koi iznesuvaat milionski sumi. Toa e zlo~in, prema makeedonskite vernici, za koj treba sekoj progresiven Makedonec da se zainteresira.
Pri tie neredovni i malubrojni poseti, koi se i od finansov aspekt (duplo ili troduplo zgolemenite ceni na servisite na crkvite: ven~arki kr{tevki, posmrtnini i sl.), kako i od antimakedonski karakter na vlijanija, vo neposetuvawa na verskite slu`bi, namalen interest za religijata i minimalni poseti na crkvite ili posetuvawe na vernicite vo nemakedonski hristijanski crkvi.
Ako na toa gi dodademe faktite koi finansiski dobrovolno ili bez golemi pari~ni tarifi, za verskite uslugi, se poprifatlivi za makedoncite, koi mnogu davale vo minaloto, a koi se orientiraat vo tugi crkvi, ke ja uvidime se pomalata verska zainteresiranost. Seto toa se prenesuva i na mladite generacii, koi veke gi sledat i svoite sogragani Avstralijanci vo skoro site aktivnosti, a i vo verskite potrebi od nivniot `ivot. Apeliram da ne gi negirame i da ne gi izbegnuvame na{ite intervencii i pomo{, za re{avawe na nastanaliot spor, zo{to toa ne omalova`uva site nas pred svetot i pred idnite na{i generacii.
Vo vrska so gornoto, a so cel za zapazuvawe na makeonskoto edinstvo, barem vo pokrupni potreebi, kako {to e so~uvuvawe na ustsvnoto ime i makedonskata nacionalnost, a isto taka i so~uvuvawe na makedsonskta vera, nam sekoj Makedonec, bilo i so druga religija ili politi~ka opredelnost vo Avstralija, ni e nasu{no potreben. Nie ne smeeme da se otka`uvame od svoite Makedonci ili da podpadnuvame pod tugi vlijanija.
Golema e propagandata i vlijanijata od biv{ite komunisti i socijalisti, kako i od nivnite politi~ki partii, koi denes se vo opozicija na vladata na R.M. Najgolemoto vlijanie se prenesuva i na makedoncite od Avstralija, naro~no preku dnevnite i nedelnite pe~ateni izdaniaja, koi ja podr`uvaat opozicijata i posakuvaat nivno povratuvawe na vlasta.
Isto taka, za tie nedemokratski celi, se koristi i elektronskata medija. Velam nedemokratski celi, zo{to dosega nitu eden ~lanok ili statija koja gi napa|a i neodobruva nivnite prosocijalisti~ki, antimakedonski i anti demokratski postapki i nastani, ne mo`e da se pro~ita vo nivnite izdanija.Se pra{uvame kade e nivnata gri`a i pravo za publikuvawe za slobodno iskazuvawe.
Nasproti toa samo kleveti i neto~ni i so tendencii obvinuvawa na vladata i nejzinite institucii, poedinci ili grupi, a ignorirawe ili nepublikuvawa na prodemokratski statii, na avtori, kako od diasporata taka i od republikata, koi se vo odbrana na sovremeniot kapitalisti~ki demokratski svet i koi go branat, pred se ustavnoto ime na Makedonija i makedonskata nacionalnost.Tie prosocijalisti~ki Direktori, Editori Novinari i drugi nedovolno osoznaeni Makedonci, nosat-nametnuvaat kofuzija, megu makedonskata emigracija.
Za da go so~uvame makedonskiot duh, makedonskata nacionalnost i suverenost, na na{ite etni~ki braka Makedonci, od Republika Makedonija, a i na tie koi se svoevolno odredile za makedonskata pripadnost ili se povratile-oslobodile od asimilaciite na obli`nite narodi na Makedonija, kako i tie {to `iveat vo etni~kite-okupirani delovi na Makedonija, treba sesrdno da ja pomagame dene{nata vlast na Republikata i nejzinite institucii.
Taa pomo{ bi se sostoela, pokraj ostanaloto, vo podetalno i so fakti poubedlivo pismeno predlagawe, kako od stru~en, nau~en, a isto taka i od praven karakter, pred se, preku proekti ili izdr`livi so detaqi predlozi, koi najcelishodno bi se primenuvale, od vladata i nejzinite institucii, vo dadenite momenti vo odbrana na nacionalniot identitet i ustavnoto ime.
No svedoci sme na reakcii na poedinci ili od clenovi na makedonski organizacii vo diasporata, kako i od nevladini organizacii od diasporata i od republikata, od strana na VMRO-DPMNE, od koi vladeackata partija gi odbiva site neosnovani napadi i kritiki, koi doa|aat vo nevreme koga e poterebno razbirawe na diplomatskite potezi na vlasta na R.M., vo re{avawe na ustavnoto ime, pred megunarodnata zaednica.
So takvi izjavi i ~lanci, makedonskata medija, osven dnevniot vesnik Ve~er, Makedonsko Sonce, a mo`ebi postoi i drugo izdanie, e polna so statii so raznovidni naslovi, koi ja kritikuvaat megunarodnata politika na vladata. Tie samo kako strini i babi kritikuvaat se {toe za kritika ili ne, a ni{to konkretno, so razrabotena strategija i soodvetni predlozi, so su{tinski fakti, ne doprinesuvaat za re{avawe na tie aktiueli problemi.
Zgora na toa i poedinci od diasporata, koi se protivnici na vladikata Petar, si dozvoluvvaat da gi stavaat verskite problemi pred nacionalnite, predlagajki nekakvi demonstacii, vo neodamne{nata posetata na Avstralija od strana na premierot na republikata Nikola Gruevski i negovata pridru`ba.Tie vo toa zaboravaat deka patriotite od Avstralija, prvenstveno, celosno se anga`iraa, od po~etokot na nivnoto emigrirawe, vo odbrana na makedonskiot identitet, pred se.
Celta da se otrgnat od kanxite na UDB-a i od toga{nata Matica na Iselenicite, a i od drugi institucii na socijalistickite vladi na Makedonija, koi bea pro-jugoslovenski, be{e da makedonskite op{tini i nekoi crkovni op{tini, so svoite crkvi, od Avstralija da sorabotuvaat so M.P. Eparhija na Avstralija i Nov Zeland, no da rakovodat so svoite objekti i crkvi, so cel da pomognat na o~uvuvawe na makedonskiot identitet i stvarawe na suverena makedonska dr`ava.
Toa {to crkvata koja be{e so socijalisti~kite vladi na SR Makedonija, ni od blisku ne go gae{e makedonskiot nacionalen kartakter, a be{e i protivnik za otcepuvawe na republikata od jugoslovenskata federacija i stvarawe na samostojna dr`ava Makedonija.
Zatoa, gledajki gi postignuvawata na dene{nata vlada na republikata, treba dalaboko da se zamislime, {to ke se slu~e{e so ustavnoto ime i so makedonskiot identitet, ako povtorno zavladeeva biv{ite komunisti i socijalisti na SDSM. No vremiwata se menuvaat vo polza na vistinata I demokratijata, taka nedavno i najgolemite protivnici na dene{nata vlast, kako {to e porane{niot pretsedatel Branko Crvenkovski, zvani~no mu dava pravo na premierot Nikola Gruevski, koj vo sorabotka so pretsedatelot \orge Ivanov, da mo`e da go re{i problemot so ustavnoto ime.
Zatoa poveke gi cenam pismenite obrazlo`uvawa i predlozite, koi se publikuvani, na prestavnikot na asocijacijata na pravoslavnite makedonski crkvi na Avstralija, koi se vo sudir i vo sudski raspravii, so vladikata Petar, da zaedni~ki so vladata na R.M. i nekoi nejzini institucii gi razgleduvaat nedorazbirawata i problemite i doprinesat sosdavawe na zaedeni~ko telo so SAS na MPC-Ohridska Arhiepiskopija, za nivno hitno re{avawe, za dobroto, pred se na makedonskite vernici od Avstralija.
Za gornata cel, da se zadr`i ustavnoto ime na Makedonija, se pridru`uvam vo dobronamernite deklaracii na nevladinite makedonski organizacii od Makedonija, kako {to e Svetskiot Makedonski Kongres (SMK), Organizacijata za Makedonski ^ovekovi Prava na Severna Amerika (so sedi{te vo Wu Xersi), Obedineta Makedonska Diaspora(OMD), Internacionalnata Makedonska Organizacija za ^ovekovi Prava i drugi makedonski organizirani subjekti. Gi molam site niv da dostavat i svoi prilozi, ~itko napi{ani, kako preedlozi, {to treba vladata na Republika Makedonija i nejzinite diplomati, da prevzemat okolu ustavnoto ime. Taka bi bilo polesno da vladata se povikuva, vo re{avaweto na problemot so ustavnoto ime i vrz baza na predlozite na nevladinite organizacii.
za re{avawe na ustavnoto ime
od Janko Tomov, Brizben, Avstralija, 8 Noemvri, 2009
[email protected]
Lisabonskiot dogovor, ke ja menuva strukturata na aktivnosta i organizaciona postavenost na evropskata Unija so nejzinite tela i komisii. Toa e prilika za makedoncite i za Republika Makedonija, da go za~uva identitetot i ustavnoto ime.
Taka, so tie glavni promeni, kade e vklu~eno i zaminuvaweto na dosega{nite zna~ajni lideri na komisii, odbori i sli~ni tela koi nalo`uvaa da se smeni ustavnoto ime, kako uslov za po~nuvawe na pregovori za zaclenuvawe vo EU i kade ke bide nazna~uvawe na novi lideri, ke treba poaktivno i postudiozno i polojalno, makedonskata diaspora, da u~estvuva vo podr`uvaweto na vladata na Republ;ika Makedonija, vo pocelishodno soo~uvawe i re{avawe na novo-nastanalite predizvici, vo polza na makedoncite i na Makedonija.
[to treba da znaeme i da pravime nie makedoncite od Avstralija, a po mo`nost i od svetot, za da pomogneme na vladata na Republika Makedonija da go so~uva ustavnoto ime i makedonskiot identitet?
Prvenstveno da gi imane kontaktite so vladata i nejzinite institucii, pri {to glavno treba da gi koristime uslugite na Direkcija za Iseleni{tvo na Republika Makedonija.
So pravosilstvoto na lisabonskiot dogovor, dosega{nata funkcija Pretsedatel na sovetot na E U, so mandat vo traenje od 6 meseci, vo idnina ke bide dve ipol godini.Toa zna~i deka toa ke bide glavnata li~nost na EU, koja ke vlijae avtoritativno, kon site pozna~ajni odluki na unijata.
Isto taka za da ima pojako zna~ewe vo komisiite, kako funkciite {to gi vodea Havier Solana i Benita Ferero Voldner ke bidat spoeni.
[to e najva`no za idninata na Makedonija, dosega{noto glasawe, so konsezus, ke se ukine i glasawata ke bidat bez koncezus.
Zna~i, dosega Grcija i Bugarija i Kipar, koi ne davaa pravo za vlez vo E.U., na Republika Makedonija , toa pravo ke go nemaat vo skora idnina, so doagawe na sila na lisabonskiot dogovor. Za taa cel ke bide potrebno dvojno mnozinstvo na glasovi od 55 odsto od ~lenkite plus 65 odsto od naselenieto.
Zatoa sega e momentot da se pomogne vladata na Republika Makedonija i nejzinite diplomati, za da uspee vo spre~uvaweto na menuvawe na ustavnoto ime i na bezobli~uvawe na makedonskata nacionalnost, makedonskiot jazik, istorija, kultura, religija,teritorijalna suverenost i sl.
Prvenstveno e potrebno gr~kata vlada da se izjasni i da dade garancija, za koja cel bara promena na ustavnoto ime na Makedonija i deka go priznava makedonskiot nacionalen identitet, kako na makedoncite vo republiokata isto taka i na makeoncite vo etni~kite delovi na Makedonija, koi se pod uprava na Grcija, Bugarija, Albanija i koi `iveat vo dr`avite vo diasporata.
Kako dolgogodi{en aktivist na makedonskoto dvi`ewe od diasporata, apeliram do makedonskite zaednici na Viktorija i Nov Ju`en Vels, od Avstralija, kako i do site ostanali makedonski op{tini, crkvi, zdru`enija, asocijacii i drudi makedonski organizirani subjekti, koi imaat pote{kotii i nerazbiranja so vladikata Petar, koj ja vodi M. P. Eparhija na Avstralija, da zastanat polojalno, popatriotski i porazbirlivo, vo podr{ka na premierot Nikola Gruevski i makedonskata diplomatija, vo specijalna podr{ka za odbrana na ustavnoto ime.
Nedorazbirawata vo verskiot `ivot na makedonskata emigracija, treba da se re{i vo polza na makedonskite vernici od Avstralija. Za taa cel potrebni se sostanoci, dogovori i fakti~ki isnesuvawa i sodr`ajni projekti za re{avawa na problemite, na poedini pomasovni sostanoci i manifestacii. Isto taka potrebni se sredbi i debati, so prestavnici na soodvetni instuitucii, odbori ili zadol`eni grupi od vladata na republikata.
Vladata na R.M. ne e kompletentna da go re{i verskiot spor na makedoncite od Avstralija. M.P. Eparhija na Avstralija i Nov Zeland, od edna strana, kako i asocijacijata na zdu`enite crkvi na Avstralija, od druga strana , pripagaat na nevladini makedonski organizacii, za koi treba da gi re{at nivnite problemi najvisokite organi na pravosudstvata na Republika Makedonija i na Avstral;ijskata vlada.Postoi I druga opcija da toa se re{i me|usebno, pred avtoritativen forum na edna od postojnite vladini institucii, kako {to e na primer, Agencijata za Iseleni{tvo na Republika Makedonija.
No sega zasega, toa bi trebalo da se ostavi -prolongira, do stapuvaweto na sila na lisabonskiot dogovor, odnosno do pozitivnite ili negativni negovi efekti vrz makedoncite i Makedonija, vo re{avaweto za ~lenstvo vo EU, a isto taka vo NATO. Toa vreme e kuso vreme koe nastapuva vo skora idnina.
Vladata na Nikola Gruevski, dosega za kratko vreme, uspea da donese golem broj zakoni, {to toa ne be{e praksa i slu~aj so porane{nite socijalisti~ki i prosocijalisti~ki vladi na republikata. Istoto va`i za re{uvaweto golem broj na natolo`eni problemi od minaloto. Edni od niv se problemite vo verskit `ivot, stvoreni ba{ od vremeto na vladeeweto na SDSM (biv{i komunisti i socijalisti), koi seu{te postojat denes.
Toa, vo pogolem del, od makedonskata emigracija mnogu dobro go znae. Emigracijata znae i za aktuelnite problemi koi ja okru`uvaat republikata. Se oseka neminovna potreba od dogovarawa na prestavnici ili na pomasovni sobiri na samite vernici vo Avstralija. Potrebno e toj problem da se ozvani~i, so odreduvawe na stavot na makedonskata emigracija.
Patriotite vo Avstralija, pred i posle obnovuvaweto na del od makedonskata anti~ka dr`ava, Republika Makedonija, slo`no, iako poprateni so pre~ki, so svoite moralni, humani, intelektualni i sli~ni svojstva i sposobnosti, usmereni za podobra idnina, go branea i go afirmiraa, pred se, makedonskiot nacionalen identitet i stvaraweto na suverena makedonska dr`ava.
U{te vo tie vremiwa, ima{e izvesna pomo{, no i otpor, od makedonskite komunisti i socijalisti koi bea na vlast. Otporot se sostoe{e so cel vo prigrabuvawe ili nametnuvawe na vlijanija vrz makedonskite zaednici, koi preku svoite op{tiski strukturi gradea objekti i tereni, organizacii i organizirani subjekti i sl.,kako porano ili pokasno crkvi i manaristiri. Da go ostavime i otporot, koj be{e za ugu{uvawe na sozdavawe na aktivnosti i organizacii za uspostavuvawe na suverena samostojna makedonska dr`ava.
Golem broj Makedonci bea direktno ili indirektno vlku~eni vo tie izgradbi, za koi glavnite finansovi sredstva, bazirani od barawata na prestavni~ki grupi , na makedonskoto iselene{tvo, gi dava{e, kako poklon ili so minimalni kreditski procenti, vladite na dr`avite na Avstralija.
Ima{e i sugestii i pru`awe na pravni i organizacioni soveti, od konzularnite prestavni{tva na jugoslovenskata federavija, koja preku prestavnici na UDB-a, Matica na Iselenicite i Ministerstvo za Vrski so Imigracijata na SR Makedonija so diasporata. Pritoa ima{e i drasti~ni itri nametnuvawa, so cel da gi rakovodat organizaciite na emigracijata i nivnite objekti i tereni, izgradeni za sobiri za rekreativni, kulturni, verski i sportski aktivnosti.
Zo{to seto toa go naveduvam? Zatoa {to golem broj na makedoncite od Avstralija, seu{te se aktivni vo makedonskite op{tini, koi pokraj svojot vlo`en trud, za izgradba na potrebnite objekti, imaat vlo`eno i li~ni finansoivi sredstva. Nivnite dobrovolni aktivnosti ili dol`nosti, vo tie objekti-crkvi, se zagrozeni, ili zavzemeni od novodojdeni Makedonci, od republikata, koi se pod vlijanija i uprava od M.P. Eparhija na Avstralija i Nov Zeland. Postojat slu~aevi kade Eparhijta na Avstralija, pod vodstvo na vladikata Petar, da zabranuva verski servisi i dodeluvawe na potrebno sve{teno lice vo edna crkva vo Sidnej, a i odzemawe na pravo na vr{ewe na verski servisi vo crkvite na asocijacijata na pravoslavnite makedonski crkvi na Avstralija, koi se so pogolem broj, za razlika od brojot na crkvite pod vladikata Petar.
Seto toa vlijae vrz se pogolemoto namaluvawe na posetite na makedonskite crkvi, ne samo od verski tuku i od socijalen i nacionalen karakter, pred se. Golemi sumi na pari od vernicite, od obete raskarani strani, vo poslednite desetina godini, kako i nivnite stvoreni rezervi, veke celosno se potro{eni, po sudovite na Avstralija, koi iznesuvaat milionski sumi. Toa e zlo~in, prema makeedonskite vernici, za koj treba sekoj progresiven Makedonec da se zainteresira.
Pri tie neredovni i malubrojni poseti, koi se i od finansov aspekt (duplo ili troduplo zgolemenite ceni na servisite na crkvite: ven~arki kr{tevki, posmrtnini i sl.), kako i od antimakedonski karakter na vlijanija, vo neposetuvawa na verskite slu`bi, namalen interest za religijata i minimalni poseti na crkvite ili posetuvawe na vernicite vo nemakedonski hristijanski crkvi.
Ako na toa gi dodademe faktite koi finansiski dobrovolno ili bez golemi pari~ni tarifi, za verskite uslugi, se poprifatlivi za makedoncite, koi mnogu davale vo minaloto, a koi se orientiraat vo tugi crkvi, ke ja uvidime se pomalata verska zainteresiranost. Seto toa se prenesuva i na mladite generacii, koi veke gi sledat i svoite sogragani Avstralijanci vo skoro site aktivnosti, a i vo verskite potrebi od nivniot `ivot. Apeliram da ne gi negirame i da ne gi izbegnuvame na{ite intervencii i pomo{, za re{avawe na nastanaliot spor, zo{to toa ne omalova`uva site nas pred svetot i pred idnite na{i generacii.
Vo vrska so gornoto, a so cel za zapazuvawe na makeonskoto edinstvo, barem vo pokrupni potreebi, kako {to e so~uvuvawe na ustsvnoto ime i makedonskata nacionalnost, a isto taka i so~uvuvawe na makedsonskta vera, nam sekoj Makedonec, bilo i so druga religija ili politi~ka opredelnost vo Avstralija, ni e nasu{no potreben. Nie ne smeeme da se otka`uvame od svoite Makedonci ili da podpadnuvame pod tugi vlijanija.
Golema e propagandata i vlijanijata od biv{ite komunisti i socijalisti, kako i od nivnite politi~ki partii, koi denes se vo opozicija na vladata na R.M. Najgolemoto vlijanie se prenesuva i na makedoncite od Avstralija, naro~no preku dnevnite i nedelnite pe~ateni izdaniaja, koi ja podr`uvaat opozicijata i posakuvaat nivno povratuvawe na vlasta.
Isto taka, za tie nedemokratski celi, se koristi i elektronskata medija. Velam nedemokratski celi, zo{to dosega nitu eden ~lanok ili statija koja gi napa|a i neodobruva nivnite prosocijalisti~ki, antimakedonski i anti demokratski postapki i nastani, ne mo`e da se pro~ita vo nivnite izdanija.Se pra{uvame kade e nivnata gri`a i pravo za publikuvawe za slobodno iskazuvawe.
Nasproti toa samo kleveti i neto~ni i so tendencii obvinuvawa na vladata i nejzinite institucii, poedinci ili grupi, a ignorirawe ili nepublikuvawa na prodemokratski statii, na avtori, kako od diasporata taka i od republikata, koi se vo odbrana na sovremeniot kapitalisti~ki demokratski svet i koi go branat, pred se ustavnoto ime na Makedonija i makedonskata nacionalnost.Tie prosocijalisti~ki Direktori, Editori Novinari i drugi nedovolno osoznaeni Makedonci, nosat-nametnuvaat kofuzija, megu makedonskata emigracija.
Za da go so~uvame makedonskiot duh, makedonskata nacionalnost i suverenost, na na{ite etni~ki braka Makedonci, od Republika Makedonija, a i na tie koi se svoevolno odredile za makedonskata pripadnost ili se povratile-oslobodile od asimilaciite na obli`nite narodi na Makedonija, kako i tie {to `iveat vo etni~kite-okupirani delovi na Makedonija, treba sesrdno da ja pomagame dene{nata vlast na Republikata i nejzinite institucii.
Taa pomo{ bi se sostoela, pokraj ostanaloto, vo podetalno i so fakti poubedlivo pismeno predlagawe, kako od stru~en, nau~en, a isto taka i od praven karakter, pred se, preku proekti ili izdr`livi so detaqi predlozi, koi najcelishodno bi se primenuvale, od vladata i nejzinite institucii, vo dadenite momenti vo odbrana na nacionalniot identitet i ustavnoto ime.
No svedoci sme na reakcii na poedinci ili od clenovi na makedonski organizacii vo diasporata, kako i od nevladini organizacii od diasporata i od republikata, od strana na VMRO-DPMNE, od koi vladeackata partija gi odbiva site neosnovani napadi i kritiki, koi doa|aat vo nevreme koga e poterebno razbirawe na diplomatskite potezi na vlasta na R.M., vo re{avawe na ustavnoto ime, pred megunarodnata zaednica.
So takvi izjavi i ~lanci, makedonskata medija, osven dnevniot vesnik Ve~er, Makedonsko Sonce, a mo`ebi postoi i drugo izdanie, e polna so statii so raznovidni naslovi, koi ja kritikuvaat megunarodnata politika na vladata. Tie samo kako strini i babi kritikuvaat se {toe za kritika ili ne, a ni{to konkretno, so razrabotena strategija i soodvetni predlozi, so su{tinski fakti, ne doprinesuvaat za re{avawe na tie aktiueli problemi.
Zgora na toa i poedinci od diasporata, koi se protivnici na vladikata Petar, si dozvoluvvaat da gi stavaat verskite problemi pred nacionalnite, predlagajki nekakvi demonstacii, vo neodamne{nata posetata na Avstralija od strana na premierot na republikata Nikola Gruevski i negovata pridru`ba.Tie vo toa zaboravaat deka patriotite od Avstralija, prvenstveno, celosno se anga`iraa, od po~etokot na nivnoto emigrirawe, vo odbrana na makedonskiot identitet, pred se.
Celta da se otrgnat od kanxite na UDB-a i od toga{nata Matica na Iselenicite, a i od drugi institucii na socijalistickite vladi na Makedonija, koi bea pro-jugoslovenski, be{e da makedonskite op{tini i nekoi crkovni op{tini, so svoite crkvi, od Avstralija da sorabotuvaat so M.P. Eparhija na Avstralija i Nov Zeland, no da rakovodat so svoite objekti i crkvi, so cel da pomognat na o~uvuvawe na makedonskiot identitet i stvarawe na suverena makedonska dr`ava.
Toa {to crkvata koja be{e so socijalisti~kite vladi na SR Makedonija, ni od blisku ne go gae{e makedonskiot nacionalen kartakter, a be{e i protivnik za otcepuvawe na republikata od jugoslovenskata federacija i stvarawe na samostojna dr`ava Makedonija.
Zatoa, gledajki gi postignuvawata na dene{nata vlada na republikata, treba dalaboko da se zamislime, {to ke se slu~e{e so ustavnoto ime i so makedonskiot identitet, ako povtorno zavladeeva biv{ite komunisti i socijalisti na SDSM. No vremiwata se menuvaat vo polza na vistinata I demokratijata, taka nedavno i najgolemite protivnici na dene{nata vlast, kako {to e porane{niot pretsedatel Branko Crvenkovski, zvani~no mu dava pravo na premierot Nikola Gruevski, koj vo sorabotka so pretsedatelot \orge Ivanov, da mo`e da go re{i problemot so ustavnoto ime.
Zatoa poveke gi cenam pismenite obrazlo`uvawa i predlozite, koi se publikuvani, na prestavnikot na asocijacijata na pravoslavnite makedonski crkvi na Avstralija, koi se vo sudir i vo sudski raspravii, so vladikata Petar, da zaedni~ki so vladata na R.M. i nekoi nejzini institucii gi razgleduvaat nedorazbirawata i problemite i doprinesat sosdavawe na zaedeni~ko telo so SAS na MPC-Ohridska Arhiepiskopija, za nivno hitno re{avawe, za dobroto, pred se na makedonskite vernici od Avstralija.
Za gornata cel, da se zadr`i ustavnoto ime na Makedonija, se pridru`uvam vo dobronamernite deklaracii na nevladinite makedonski organizacii od Makedonija, kako {to e Svetskiot Makedonski Kongres (SMK), Organizacijata za Makedonski ^ovekovi Prava na Severna Amerika (so sedi{te vo Wu Xersi), Obedineta Makedonska Diaspora(OMD), Internacionalnata Makedonska Organizacija za ^ovekovi Prava i drugi makedonski organizirani subjekti. Gi molam site niv da dostavat i svoi prilozi, ~itko napi{ani, kako preedlozi, {to treba vladata na Republika Makedonija i nejzinite diplomati, da prevzemat okolu ustavnoto ime. Taka bi bilo polesno da vladata se povikuva, vo re{avaweto na problemot so ustavnoto ime i vrz baza na predlozite na nevladinite organizacii.
Comment